Resnica, prevara in laž

Glas nas izdaja. Ko smo prestrašeni ali jezni, ko smo do nekoga zaščitniški ali ga imamo preprosto radi, z barvo glasu izražamo svoja čustva. Glas je torej kanal neverbalne komunikacije, ki odkriva naša čustva in razpoloženja. Znanstveniki so zato razvili različne postopke, ki lahko na podlagi analize glasu razkrijejo marsikaj koristnega. Izurjeni poslušalec zna ugotoviti, ali človek laže ali govori resnico. To pa je v sodobnem svetu precej koristna informacija.

Kaj o nas pove naš glas?

Uporaba spektralne analize glasu za odkrivanje prevare in laži je znana že nekaj let. Najpogosteje jo uporabljajo v vojaške in kriminalistične namene, zlasti v vohunskih situacijah, ko je treba razbrati, katere informacije so resnične. V ta namen so raziskovalci razvili različne detektorje, s katerimi lahko prepoznavamo psihično in emocionalno stanje govorca. Da pa bi informacije pravilno interpretirali, se je treba zavedati, da vsaka neresnica ni iste vrste laž in da različne neresnice povzročajo različne občutke in fiziološke odzive pri človeku. Neresnice se različno odražajo tudi v barvi našega glasu. V grlu je naša moč – ko lažemo, pa ta moč peša.

Ali je vsaka laž res laž?

Različni avtorji govorijo o treh vrstah laži. Prva je komaj opazna laž, druga je pretiravanje, tretja pa čista laž. Pri odkrivanju laži oz. prikrivanju resničnosti pa je treba razumeti koncept in vrste laži. Splošno uporabljene vrste laži so:

• šala,
• bela laž,
• obrambna laž,
• ofenzivna laž.

Šala in laž

Prvo in glavno spoznanje je, da je glavni namen šale zabavati, zato v njej ni nobenega stresa ali prevare.Tudi detektor laži šale ne prepozna kot prevaro. Kadar se šalimo, torej naš glas ostaja enak in v grlu je še vedno naša moč.

Bela laž

Bela laž je neresnica, ki jo nekomu zavestno izrečemo, da ga ne bi razburili ali prizadeli. Kljub temu pa je neke vrste prevara. Analiza glasu pokaže, da ima govorec kognitivni problem, zato se njegov glas deloma spremeni. Moč glasu peša, saj glas ni čisto tak kot običajno. In dober poslušalec to opazi.

Obrambna laž

Obrambna laž je najpogostejša oblika laži. Ker bi se radi zaščitili, da ne bi bili prizadeti, rečemo nekaj, kar ni res. Občutljive naprave zato tako laž zaznajo. V našem glasu se izrazito kažejo vznemirjenje, stres in zmedenost. Izkušen poslušalec hitro prepozna, da nekaj ni v skladu z drugimi neverbalnimi indikatorji.

Ofenzivna ali napadalna laž

Namen ofenzivne laži je prevara. Ta vrsta laži je manj pomembna od obrambne, saj je redkejša. Pogosto pa je uporabljena v poslovnem svetu in v situacijah, ko govorec verjame, da bo z njo nekaj pomembnega pridobil. Seveda se dobro zaveda, kaj ga lahko doleti, če bo prevara odkrita, zato je stres izrazit. Zavedati se je treba, da je visoka raven predvidevanja in razburjenja odkrita vedno, kadar je izrečena ofenzivna laž.

Kako lahko prepoznamo laž?

Z detektorjem skušamo meriti raven strahu, stresa in vznemirjenja. Ko človek govori, gre zrak iz pljuč v grlo, kjer glasilke nekaj časa vibrirajo z določeno frekvenco. Ustnice, jezik in zobje ustvarjajo govorno valovanje. Vokalne vibracije generirajo vodilno frekvenco, ki se razlikuje glede na spol in je zelo občutljiva za stres. V generiranju človekovega govornega valovanja veliko vlogo igrajo človeški možgani. Vse, s čimer se ukvarjajo možgani, se avtomatično odrazi v glasu. Tako na glas vplivajo različna čustva, zmedenost, bolečina, žalost. V glasu se odražajo tudi naša samozavest, strah in depresija.

Čustva, ki jih odkrijemo z analizo glasu, tako razkrivajo nekatere psihološke modele, ki kažejo na številne situacije v človekovem mišljenju, npr. na ­stres, zmedenost, obotavljanje, pomišljanje, samozavest ali pretiravanje.

Ujemi lažnivca!

V vsakodnevnem življenju seveda ne moremo vsakega, kogar sumimo, da laže, postaviti na stol in zasliševati. Z izkušnjami pa hitro prepoznamo, kdaj je povedana vsebina dvomljiva. Najprej se moramo seveda vprašati, ali je glede na situacijo prevara verjetna. V prijateljskih krogih je tega manj, ko pa sprašujemo po moralnih vsebinah, o katerih ljudje težko govorijo, je laž verjetnejša. Prav tako je človek, ki pride na pogovor za novo delovno mesto, motiviran, da pove o sebi kaj lepšega, kar morda ni resnično. Kadar je glede na situacijo več možnosti za prevaro, moramo biti pozorni na to, kaj nam sporoča glas. Kar dve tretjini informacije sta skriti v barvi glasu. Kadar so trditve močne in je glas podoben običajnemu, oseba navadno ne laže.

Kadar je glas šibkejši, variira in niha, je verjetnost za laž večja. Moč glasu peša. Če je to povezano s spremenjeno barvo glasu, s premori v odgovarjanju ali redkobesednostjo, je verjetnost za laž še večja. Glas ni več običajen in izkušen poslušalec to prepozna. Seveda pa je treba ločiti laž od jeze ali agresije. Tudi zaradi jeze se glas spremeni, vendar je precej lahko ločiti jezo od prestrašenosti, ki se pojavlja, kadar oseba laže in se boji, da jo bomo odkrili.

Pomoč pri prepoznavanju laži

Pri odkrivanju prevare ali laži dodatno pomaga sposobnost prepoznavanja nekaterih drugih informacij, povezanih z neverbalno komunikacijo. Tako npr. pretiravanje v izražanju kaže, da čustvo verjetno ni pristno (otrok se narejeno prijazno razveseli darila, čeprav ga ni vesel, ker si je želel nekaj čisto drugega). Prevaro v izražanju čustev prepoznamo tudi v mikroizrazu, ki se na obrazu pojavi v prvi desetinki sekunde v neki situaciji, hip zatem pa ga prekrijemo z zaigranim čustvom. Da bi opazili mikroizraze, pa moramo biti zelo pozorni opazovalci. Prevaro še najlažje odkrijemo tako, da primerjamo različne kanale neverbalne komunikacije oz. njihovo neskladnost.

Glas kot ogledalo resnice

Ko obrazna mimika govori eno, kretnje in telesna drža drugo, barva glasu pa tretje, vemo, da je čustvo zaigrano, da nam hoče oseba nekaj prikriti ali prikazati drugače, kot je v resnici. Tudi v tem primeru velja, da je barva glasu zelo močen indikator, ki govori o pristnosti in resničnosti nekega čustva.

Zato si želimo, da je naš glas močan, da vibrira enakomerno in da kaže moč. Tak glas pomiri, saj kaže na iskrenost. Če je drugačen, pa se odprejo različna vprašanja in dileme. Grlo je torej naša moč. Negujmo ga, pa bo naše komuniciranje z drugimi lahko pristno in lepo sprejeto!