Karizma – sposobnost, ki se je lahko priučimo

Pri besedi karizmatičen veliko ljudi najprej pomisli na zunanji videz, redki pa vedo, da karizma z videzom nima opraviti nič ali pa zelo malo. Še manj ljudi pa ve, da karizma ni prirojena, ampak privzeta. To pomeni, da se je lahko priuči kdorkoli, brez izjem.

Tri pogoste zmote o karizmi

1. Karizma je lastnost, s katero se rodimo

Napaka. Takšno mnenje so si ljudje ustvarili, ker karizmo v veliki meri izražamo in dojemamo neverbalno. Do neke mere gre za družbeno veščino, ki se je lahko naučimo že zgodaj v življenju. Karizmatični ljudje izražajo moč in toplino s telesno držo, kretnjami, načinom gibanja, izrazi na obrazu, nasmehom, načinom rokovanja in z drugimi neverbalnimi elementi. Kažejo, da so odločni in samozavestni, vendar tudi topli in prijazni.

Kako hoditi, sedeti, stati, se rokovati, kdaj in kako pogledati v oči, da o nasmehu sploh ne govorim, vsega tega se da naučiti do te mere, da se vedemo povsem naravno, kot da smo se taki že rodili.

2. Karizmatični ljudje so fizično všečni

Vsi poznamo šale o blondinkah, ki so lepe, a kratke pameti. Tudi v resničnem življenju srečujemo ljudi, ki imajo popolno postavo in so lepo oblečeni, ko pa odprejo usta, ne znajo povedati nič pametnega.

Urejenost in videz sta sestavna dela karizme, nista pa edina. Karizma namreč osebo naredi privlačno, zato si njene bližine želimo ne glede na njen videz.

3. Karizmo vsi razumemo enako

Prav nasprotno, karizma je izredno subjektivna. Nekdo, ki je karizmatičen zame, ni nujno karizmatičen tudi za druge. Nekatere svetovno znane osebnosti bi verjetno vsi označili kot karizmatične, npr. Winstona Churchilla, Johna F. Kennedyja, Gandija, mater Terezo, Baracka Obama. Res pa je, da kot navadni smrtniki z njimi nimamo opravka, zato nas bolj zanima karizma pri nas in pri ljudeh, s katerimi smo pogosto v stiku.

Vsak karizmatik je …

… nadpovprečno dober komunikator

Karizmatični ljudje znajo izredno dobro komunicirati, kar pomeni, da imajo nadpovprečno sposobnost prepričevanja in argumentiranja. To je zelo pomembno v zahtevnih in neprijetnih situacijah ter v kriznih trenutkih, saj takrat najbolj potrebujemo občutek varnosti.

Prepričati pa ne pomeni samo obvestiti (informirati). Prepričujemo takrat, ko imajo sogovorniki nasprotno mnenje. Ni nujno, da se o najboljši rešitvi pogajamo, zlasti ne v krizni situaciji. Obveščanje pa je primerno, ko je zelo majhna verjetnost, da bodo sogovorniki mislili drugače oziroma da bo informacija povzročila večje spremembe.

V praksi se zelo pogosto zgodi ravno nasprotno. Marsikdo, tudi vodje in direktorji, v občutljivih situacijah sogovornike samo obveščajo, namesto da bi se pripravili in jih prepričali. S tem jim dajo vedeti, da jih njihovo počutje in razmišljanje ne zanimata. Zatečejo se izključno k avtoriteti.

… empatičen sogovornik

Strokovnjaki za vodenje ali medosebne odnose mi bodo verjetno ugovarjali, ker menijo, da je avtoritativno vodenje (tudi doma) v kriznih situacijah najboljša izbira. To drži samo deloma. Raziskave namreč kažejo, da je nepogrešljiva lastnost dobrega retorika, vodje ali partnerja empatija.

Empatija pomeni, da želimo in znamo razumeti, kako se nekdo počuti in kako razmišlja. In že smo pri komunikacijskih veščinah, ki jih zaznamuje empatija – pri poslušanju in spraševanju.

Empatija je druga skupna lastnost karizmatičnih ljudi. Znajo jo izražati in vedo, kdaj jo morajo pokazati. Sogovornik se v njihovi bližini počuti zaželen in pomemben, ker mu prisluhnejo in ga prosijo, naj pove več. Karizmatični ljudje tako ravnajo tudi takrat, ko imajo vsega dovolj, ko se jim zdi, da gre vse narobe, ko so utrujeni, celo izčrpani.

… nepopustljiv motivator

Neprijetna situacija je vedno neprijetna, kriza je kriza in ne izziv. Če nekdo izgubi službo, tega še tako dobra retorika ne more spremeniti. Enako je, če izgubimo pomembno stranko, trg, dohodek. Kljub temu pa ni vseeno, kako se vedemo do ljudi, ki jih dogodek neposredno prizadene, kako se z njimi pogovarjamo, jim vlivamo upanje in jih spodbujamo, da skupaj z nami iščejo rešitve.

In tako smo pri tretji lastnosti, skupni vsem karizmatičnim ljudem: ljudi so sposobni motivirati za spremembe, ki prinašajo napredek.

Ljudje ne maramo sprememb. Raziskava, ki jo je v knjigi Vplivanje objavil dr. Robert Cialdini, kaže, da je 95 % ljudi sledilcev, le 5 % ljudi pa si želi sprememb. Sprememba namreč pomeni, da bomo vsaj za nekaj časa izgubili tako želen občutek varnosti in se prepustili dogodkom, ki lahko pripeljejo do želenega cilja.

Če želimo ljudi v taki situaciji motivirati, si moramo zanje vzeti čas, jim pomagati s predlogi in nasveti, jim povedati, kaj so storili narobe in kako lahko nekaj izboljšajo. Da smo pri tem uspešni, si moramo vzeti dovolj časa, potrebujemo pa tudi veliko potrpljenja in vztrajnosti.

Karizmatični ljudje se poleg tega znajo pogovarjati in izražati lastna čustva, priznati napake in se opravičiti.