SARS-CoV-2 in vneto grlo

Vneto grlo najpogosteje povzročajo virusi – do 95 % primerov pri odraslih in do 70 % primerov pri otrocih. Med ostalimi vzroki so bakterije, glivice in drugi dejavniki (npr. kajenje). (3, 4)

SARS-CoV-2 spada v družino koronavirusov in povzroča covid-19. Simptomi te bolezni so lahko blagi do hudi in se od osebe do osebe razlikujejo. Eden od najpogostejših je vneto grlo (2), ki ga spremljajo bolečina in draženje v grlu ter zmanjšana kakovost življenja (težave s požiranjem sline in tekočine, hripavost, izguba energije itd.).

Protivirusno delovanje proti SARS-CoV-2 je potrjeno in vitro

Cetilpiridinijev klorid je učinkovit proti virusom z ovojnico, bakterijam in glivicam. Ciljno deluje na ovojnico virusa, zaradi česar ta izgubi infektivnost (kužnost). To so potrdili tudi za virus, ki povzroča gripo. (5) V zadnjih dveh letih so opravili nekaj študij o vplivu CPK ali podobnih učinkovin na SARS-CoV-2. Študija o pastilah, ki vsebujejo BK in CPK, je prva preverila delovanje te edinstvene kombinacije proti SARS-CoV-2. Rezultati kažejo, da je bilo več kot 99,99 % SARS-CoV-2 uničenega že v prvih minutah delovanja.

Pri pastilah s kombinacijo benzidaminijevega klorida (BK) in cetilpiridinijevega klorida (CPK) je bilo zmanjšanje koncentracije virusa opazno že po 1 minuti delovanja. V primeru učinkovine CPK, je bilo podobno zmanjšanje mogoče opaziti šele po 15 minutah. (1)

Rezultati študije so objavljeni v mednarodni reviji Covid.

Akutne virusne okužbe dihal, gripa in drugi virusi

Več kot 90 % vnetij grla je povezanih z virusnimi boleznimi. Najpogostejše so:

• prehlad (povzročajo ga različni virusi),
• gripa,
• angina,
• infekcijska mononukleoza,
• ošpice.

Angina in druge bakterijske okužbe

Vzrok za boleče grlo so lahko tudi bakterijske okužbe. Največkrat gre za angino, ki jo spremlja vnetje žrela in mandljev. Povzroča jo bakterija streptokok skupine A. Streptokokno vnetje žrela je vzrok za 30 do 40 % primerov bolečega grla pri otrocih.

Suh zrak

Pozimi, ko prostore ogrevamo, je zrak v njih pogosto presuh. To lahko izsuši sluznico v ustih in grlu, povzroči neprijeten občutek suhih ust in grla ter bolečino.

Včasih se boleče grlo in kašelj pojavita hkrati.

Dim, kemikalije in druge dražljive snovi

Grlo dražijo različne kemikalije in druge snovi v okolju, med drugim:

• cigaretni in tobačni dim (npr. iz vodne pipe),
• onesnažen zrak v mestih in industrijskih conah,
• čistilna sredstva in druge kemikalije.

Poškodbe

Bolečino v grlu lahko povzroči vsaka poškodba grla ali vratu (otrdel vrat). Grlo lahko draži tudi košček hrane, ki se je zataknil v njem.

Boleče grlo je lahko posledica dolgotrajnega vpitja, glasnega govorjenja ali petja. Nad to težavo se velikokrat pritožujejo inštruktorji v fitnesih in trenerji, ki pogosto kričijo.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

GERB je bolezen, pri kateri se kislina iz želodca vrača v požiralnik, po katerem hrana potuje od ust do želodca. Kislina v požiralniku in grlu peče in povzroča simptome, kot so zgaga, refluks in hripavost.

Kaj je tonzilitis?

Pri angini pride do vnetja žrela, ki ga strokovno imenujemo faringitis, in mandljev (nebnic ali tonzil). Latinsko ime za mandelj je tonsilla, vnetje mandljev pa strokovno imenujemo tonzilitis.

Mandlji so skupki limfatičnega tkiva. Sestavljata jih dve simetrični ovalni blazinici na zadnji strani žrela. V imunskem sistemu so prva obrambna linija pred vdihnjenimi patogeni. Poleg tega proizvajajo protitelesa, ki se borijo proti okužbam. Včasih pa bakterijske ali virusne okužbe ne morejo premagati, zato se vnamejo in otečejo.

Vzroki za nastanek angine

Angino lahko povzročajo bakterije ali virusi. Najpogostejši povzročitelj angine je bakterija – betahemolitični streptokok skupine A, zelo redko tudi skupin C in G.

Bakterija streptokok se prenaša:

• s kapljicami sline ali nosnega izcedka, zato se lahko okužimo, kadar smo v tesnem stiku z obolelim;
• prek zdravih prenašalcev – 20 % zdravih otrok ima streptokok v sluznici nosu in žrela, med odraslimi je takih približno 6 %;
• prek okužene hrane, zlasti mleka, zato je potrebna posebna pozornost pri delu z živili (pregledi brisa žrela in nosu na prisotnost streptokokov pri delavcih).

Pri nezdravljenem bolniku ostane streptokok v grlu in nosni sluznici še več tednov, čeprav se bolezen pozdravi v nekaj dneh.

Simptomi in znaki angine

Angina je pogostejša v hladnih mesecih. Spremljata jo nenadno zvišana telesna temperatura in bolečina v grlu, zlasti pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa zaradi bolečin v trebuhu, neredko tudi bruhajo. Mandlji so povečani, močno pordeli, na njih so lahko gnojni čepi ali pa so pokriti z belimi oblogami. Pordeli so tudi nebna loka, jezik in mehko nebo, na katerem lahko vidimo drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni po navadi belo obložen, kasneje pa se začne luščiti in zaradi povečanja brbončic dobi malinast videz. Običajno so povečane in močno boleče tudi vratne bezgavke.

Potek bolezni in zdravljenje

Bolezen se pojavi od 2 do 5 dni po okužbi in traja nekaj dni. Zvišana telesna temperatura pade po 3 do 5 dneh, bezgavke in mandlji pa so lahko povečani še 2 do 3 tedne po preboleli angini. Pri otrocih, mlajših od 3 let, se okužba s streptokokom kaže z gnojnim izcedkom iz nosu in s povečanimi bolečimi območnimi bezgavkami, spremembe v žrelu pa so manj opazne. Ti otroci lahko okužbo prebolevajo tudi brez vročine.

Ob neustreznem zdravljenju se angini lahko pridruži še vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Pozni zapleti (bolezen ledvic in revmatska vročica) so imunsko pogojeni in se pojavijo 2 do 3 tedne po preboleli nezdravljeni angini.

Angina se zdravi z antibiotikom, praviloma s penicilinom, ki ga predpiše zdravnik. Zdravljenje navadno traja 10 dni.

Preprosti nasveti za lajšanje simptomov

Ne glede na to, ali gre pri angini za virusno ali bakterijsko okužbo, lahko simptome lajšamo tudi sami.

• Poskrbimo za dovolj počitka in spanca; to je prvo in najpomembnejše zdravilo.
• Dovolj pijemo, da preprečimo dehidracijo.
• Izogibamo se hrani in pijači, ki bi lahko še dodatno dražili boleče grlo. Bolečino lajšajo juha, čaj ali topla voda.
• Če je zrak v prostoru suh, grlo še bolj trpi, zato skrbimo za ustrezno vlažnost.
• Izogibamo se dražljivim snovem. Ne kadimo in ne uporabljamo kemičnih čistilnih sredstev, ki lahko dražijo grlo.
• Simptome (bolečino, draženje, vnetje) lajšamo z zdravili brez recepta v obliki pastil ali pršila. Pomagamo si lahko z zdravilom Septabene.

Vse navedeno lahko uporabimo tudi ob bakterijski okužbi, vendar bomo zanjo dobili antibiotike, ki jih moramo jemati tako dolgo, kot to predpiše zdravnik, tudi če se že pred koncem zdravljenja bolje počutimo.

Pri kroničnem tonzilitisu je včasih potrebna operacija. Mandlji postanejo žarišče kronične okužbe, ki zmanjšuje imunost in povzroča pogoste bolezni dihal. Operacijo predlaga zdravnik.

Najpogostejši vzrok bolečega žrela je virusna ali bakterijska okužba

Virusi povzročijo več kot 90 % vnetij žrela. Čeprav boleče žrelo spremlja tudi gripo, herpes simpleks in infekcijsko mononukleozo, so za te virusne okužbe značilni še drugi simptomi.

Na območjih s toplejšimi poletji in hladnejšimi zimami je virusno vnetje žrela pogostejše pozimi in zgodaj spomladi. Ker se ljudje več družijo v zaprtih in slabo prezračenih prostorih, se virusi, ki povzročajo vnetje žrela, zelo hitro širijo.

Virusi se lahko prenašajo kapljično s kašljanjem ali kihanjem. Kužne kapljice ostanejo na neumitih rokah, ki so bile v stiku s tekočinami iz ust ali nosu okužene osebe. Zato so higienski ukrepi prvi in najpomembnejši način za preprečevanje bolečega žrela in sezonskih akutnih virusnih okužb dihal.

Pri večini sicer zdravih ljudi virusno vnetje žrela ne traja dolgo in brez zapletov mine brez zdravljenja, čeprav ga lahko spremlja zelo slabo počutje.

Vnetje žrela, ki ni posledica okužbe z virusom, skoraj vedno povzroči bakterija, in sicer betahemolitični streptokok skupine A. Podobno kot virusno vnetje žrela se tudi streptokokno vnetje zelo hitro širi, zlasti pozno pozimi in zgodaj spomladi.

Poleg virusnega in bakterijskega vnetja žrela lahko boleče grlo ali žrelo, težave pri požiranju in bele pike v ustni votlini povzroči glivična okužba. Gre za oralno (ustno) kandidozo, ki prizadene predvsem dojenčke in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Če žrelo boli več kot dva tedna, so lahko vzrok za to refluks, dihanje skozi usta v suhih prostorih, izcedek, ki se iz nosu cedi v žrelo, in v redkih primerih tudi otekanje žrela.

Simptomi vnetja žrela

Glavni simptomi vnetja žrela

• boleče grlo
• suho grlo, draženje v grlu
• bolečina pri požiranju
• bolečina pri govorjenju

Prisotni so lahko še drugi simptomi, na primer utrujenost, šibkost, bolečina v mišicah, glavobol, tudi zvišana telesna temperatura.

Kako zdravimo vnetje žrela?

Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka bolezni. Ker antibiotiki pri virusnih okužbah niso učinkoviti in ker želimo preprečiti njihovo čezmerno uporabo, se za lajšanje simptomov vnetja žrela priporočajo antiseptična in protibolečinska zdravila v obliki pastil in oralnih pršil za lokalno uporabo.

Pomembno je lajšati simptome in izboljšati počutje, da lahko imunski sistem sam premaga bolezen.

Z upoštevanjem teh nasvetov izboljšamo počutje pri vseh vrstah okužbe žrela. Če gre za bakterijsko okužbo, pa nam zdravnik predpiše antibiotike. Pomembno je, da jih jemljemo po zdravnikovih navodilih in da jih ne prenehamo jemati, tudi če se že bolje počutimo.

Kako preprečimo vnetje žrela?

Vseh okužb ni mogoče preprečiti, lahko pa upočasnimo njihovo širjenje.

• Pogosto si umivamo roke, zlasti po brisanju nosu in skrbi za otroka z bolečim grlom.
• Če je v našem gospodinjstvu oseba z boleznijo dihal, njen jedilni pribor hranimo ločeno od pribora drugih družinskih članov. Po uporabi ga temeljito operemo z vročo vodo, priporočljivo je tudi, da uporabljamo drugo gobico.
• Uporabljene robčke, v katere obrišemo izcedek iz nosu in kihamo, takoj odvržemo v smeti.
• Ne rokujemo se z ljudmi, ki kažejo znake akutne virusne okužbe dihal.

Kaj je vnetje grla ali laringitis?

Laringitis je vnetje sluznice larinksa (grla) in glasilk zaradi okužbe, draženja ali čezmerne obremenitve glasilk.

Glasilke (govorni aparat) so sluznične gube v grlu, ki prekrivajo mišico in hrustanec. Zvok običajno tvorijo tako, da se gladko odpirajo in zapirajo ter vibrirajo. Pri vnetju grla so glasilke vnete ali otekle, zato je zvok, ki nastaja ob prehajanju zraka skoznje, spremenjen. Posledično imamo hripav glas, lahko pa ga popolnoma izgubimo.

Najpogostejši simptomi vnetega grla

• lajajoč suh kašelj
• oslabljen glas
• izguba glasu
• suho grlo
• stalno žgečkanje ali draženje v grlu

Ti simptomi so običajno blagi in izginejo, če glasilk nekaj časa ne obremenjujemo.

Kdaj obiščemo zdravnika?

Ob akutnem vnetju grla zase najbolje poskrbimo tako, da glasilkam namenimo počitek in dovolj pijemo. Zdravnika obiščemo le, če simptomi trajajo več kot 3 dni.

Nemudoma pa ga obiščemo:

• če imamo težave z dihanjem,
• če izkašljujemo kri,
• če imamo dlje časa zvišano telesno temperaturo,
• če je bolečina po nekaj tednih še hujša.

Otroka nemudoma peljemo k zdravniku:

• če glasno in piskajoče vdihuje,
• če se mu iz ust cedi preveč sline,
• če težko požira,
• če težko diha,
• če ima zvišano telesno temperaturo, ki je ni mogoče znižati.

Vnetje grla vpliva na glasilke in grlo. Zdravnik s posebnim ogledalom pregleda glasilke. Morebitni podrobnejši pregled vključuje laringoskopijo.

Potek bolezni

Vnetje grla je lahko akutno (kratkotrajno) ali kronično (dolgotrajno). V večini primerov ga povzročijo virusne okužbe. Stalna hripavost je včasih znak resnejše bolezni.

Akutno vnetje grla

Akutno vnetje grla je začasno stanje, ki ga povzroči čezmerna uporaba glasilk. Lahko je tudi posledica okužbe zgornjih dihal ali hipotermije žrela.

Najpogostejši vzroki akutnega vnetja grla

• virusne okužbe
• čezmerna obremenitev glasilk zaradi govorjenja ali vpitja
• bakterijske okužbe

Kronično vnetje grla

Kronično vnetje grla je posledica dolgotrajne izpostavljenosti dražljivim snovem. Običajno je resnejše in traja dlje časa.

Vzroki kroničnega vnetja grla

• pogosta izpostavljenost škodljivim kemičnim snovem ali alergenom
• refluks (vračanje želodčne kisline v požiralnik)
• pogoste okužbe sinusov
• kajenje ali pogosta izpostavljenost cigaretnemu dimu
• čezmerno obremenjevanje glasilk (npr. pri predavateljih in drugih govorcih)
• glivične okužbe zaradi pogoste uporabe inhalatorjev za astmatike

Stalno hripavost in boleče grlo lahko povzročijo tudi starostne spremembe v obliki glasilk, onkološki procesi in paraliza glasilk.

Kako zdravimo vnetje grla?

• Poskusimo čim manj govoriti.
• Dovolj pijemo.
• Pozorni smo na vlažnost v prostorih, saj centralno ogrevanje in klimatske naprave izsušujejo zrak.
• Bolečino in simptome, kot so draženje in pekoč občutek v grlu ter suho grlo, lahko blažimo z zdravilom Septabene.

Za dober glas

• Ne govorimo na glas in ne šepetamo; glasilke lahko preobremenimo tudi s šepetanjem. Najbolj priporočljivo je, da poskušamo govoriti z enakomernim in mirnim glasom.
• Ne kadimo.
• Ne zadržujemo se v prostorih, kjer je veliko cigaretnega dima ali prahu.
• Pijemo manj kave in ne pijemo alkohola.

Kaj povzroča simptome?      

Draženje v grlu, pordelost, težave pri požiranju in bolečina se lahko pojavijo iz različnih vzrokov. V nadaljevanju bomo predstavili najpogostejše.

Pri 9 od 10 otrok je vzrok za boleče grlo prehlad, to je akutna virusna okužba dihal. Torej simptome povzroča virus.

V večini primerov antibiotiki niso rešitev

Pomembno si je zapomniti, da pri zdravljenju virusnih okužb antibiotiki niso zelo učinkoviti. Otroku jih damo le, če mu jih predpiše zdravnik. Sicer pa poskrbimo za primerno hidracijo s toplimi (ne vročimi!) napitki, dovolj spanja in počitka. Izberemo hrano, ki je bogata z vitamini in minerali ter je dovolj mehka, da ne popraska že tako razdraženega grla. Pazimo tudi, da ni vroča. Bolečino in vnetje v grlu lahko lajšamo z zdravili brez recepta.

Različne vrste okužb

Angina

Če boleče grlo spremljata zvišana telesna temperatura in šibkost, gre lahko za streptokokno okužbo. Eden od zanesljivih znakov so bele lise na mandljih. Najpogosteje zbolijo otroci, stari od 5 do 15 let. Zdravnik predpiše antibiotike, upoštevati pa moramo tudi druga navodila, saj se lahko pri streptokokni okužbi razvijejo različni zapleti.

Gripa

Gripa (influenca) je virusna okužba, ki večinoma prizadene dihala – nos, grlo in pljuča. Najpogostejši znaki in simptomi so zvišana telesna temperatura, bolečina v mišicah, mrzlica in potenje, glavobol, trdovraten suh kašelj, oteženo dihanje (dispneja), utrujenost in šibkost, izcedek iz nosu ali zamašen nos, boleče oči in občutljivost za svetlobo, bruhanje in driska (pogosteje pri otrocih) ter boleče grlo. Zdravljenje je večinoma simptomatsko.

Covid-19

Otroci običajno zbolijo za blažjo obliko covida-19 kot odrasli, vendar se tudi pri njih pojavljajo znaki in simptomi, kot so boleče grlo, zvišana telesna temperatura, šibkost, suh kašelj in dispneja. Če otrok kaže simptome covida-19 (in so v družini ali med drugimi stiki potrjeni primeri okužbe), se nemudoma obrnemo na izbranega pediatra in upoštevamo njegova priporočila.

Mononukleoza

Mononukleoza je manj pogosta bolezen. Povzroča jo Epstein-Barrov virus, ki se prenaša s slino, zato infekcijsko mononukleozo imenujemo tudi bolezen poljuba. Vendar se virus ne prenaša zgolj s poljubljanjem; dovolj je že, če uporabljamo isti kozarec ali pribor. Inkubacijska doba po okužbi traja od 4 do 6 tednov, pri otrocih pa je lahko krajša. Pri njih je lahko bolezen asimptomatska. Simptomi in znaki se večkrat razvijejo pri najstnikih, ki najpogosteje navajajo utrujenost, zvišano telesno temperaturo in glavobol. Zdravnik pri pregledu opazi povečane limfne vozliče v vratu in pod pazduhami ter kožni izpuščaj. Pri tej bolezni je pomembno opozoriti na boleče grlo, saj se lahko zaradi tega simptoma postavi napačna diagnoza streptokokne okužbe, ki se po zdravljenju z antibiotiki ne izboljša. Mononukleozo je treba potrditi s testom za določanje nekaterih antigenov v bolnikovi krvi.

Laringitis

Pri bolečem grlu ne moremo mimo laringitisa, ki ga spremljata vnetje in otekanje glasilk. Kot številne druge bolezni zgornjih dihal ga povzročajo virusi in bakterije. Lahko je tudi posledica hipotermije, vdihavanja hladnega ali vročega suhega zraka skozi usta, vdihavanja prašnega zraka ali čezmerne uporabe grla (npr. če otrok dolgo kriči). Pri laringitisu otroci največkrat povedo, da jih v grlu draži in srbi, da imajo suho grlo. Opazimo, da so hripavi, včasih so tudi brez glasu. Seveda lahko otekanje sluznice glasilk povzroči bolečino. Z zdravljenjem želimo odpraviti vzrok okužbe, zmanjšati vnetje, lajšati bolečino in neprijetne občutke ter povrniti glas.

Kdaj obiskati zdravnika?

Zdravnika nemudoma obiščemo, če se pri otroku poleg bolečega grla pojavljajo naslednji znaki in simptomi:

• zvišana telesna temperatura, ki traja več kot 3 dni,
• dehidracija (manj sline, manj urina),
• težave pri dihanju,
• bolečina v ušesih ali ob nosu,
• težko požiranje tekočine ali sline,
• bolečina v grlu, ki traja več kot 48 ur,
• znatno poslabšanje zdravstvenega stanja.

Tujek v grlu

Tujek v zgornjih dihalih zahteva nujno medicinsko pomoč. Če otrok na primer jé ribo in ni pozoren na kosti, lahko kakšno pogoltne. Kost se lahko zatakne v steni grla ter povzroči bolečine, otekanje in draženje. Če sumimo, da bolečino v grlu povzroča tujek, ga nikakor ne poskušamo odstraniti sami in otroku ne dajemo trdne hrane, saj se lahko zaradi tega kost zagozdi še globlje v žrelu. Nemudoma obiščemo zdravnika!

Seveda je vzrokov za boleče grlo več. Povzamemo pa lahko, da bolečino v grlu pri otrocih najpogosteje povzroči okužba z virusom. Zdravljenje je simptomatsko in usmerjeno v lajšanje bolečine in vnetja ter odstranitev vira okužbe. Če smo vseeno v dvomih ali nas otrokovo zdravstveno stanje skrbi, pa nemudoma pokličemo zdravnika.