Kdaj govorimo o angini

Angina je zelo pogosta bolezen. Največkrat za njo zbolimo med 5. in 15. letom, lahko pa tudi pozneje. Pri nekaterih se pojavi večkrat na leto.

Kaj je tonzilitis?

Pri angini pride do vnetja žrela, ki ga strokovno imenujemo faringitis, in mandljev (nebnic ali tonzil). Latinsko ime za mandelj je tonsilla, vnetje mandljev pa strokovno imenujemo tonzilitis.

Mandlji so skupki limfatičnega tkiva. Sestavljata jih dve simetrični ovalni blazinici na zadnji strani žrela. V imunskem sistemu so prva obrambna linija pred vdihnjenimi patogeni. Poleg tega proizvajajo protitelesa, ki se borijo proti okužbam. Včasih pa bakterijske ali virusne okužbe ne morejo premagati, zato se vnamejo in otečejo.

Vzroki za nastanek angine

Angino lahko povzročajo bakterije ali virusi. Najpogostejši povzročitelj angine je bakterija – betahemolitični streptokok skupine A, zelo redko tudi skupin C in G.

Bakterija streptokok se prenaša:

• s kapljicami sline ali nosnega izcedka, zato se lahko okužimo, kadar smo v tesnem stiku z obolelim;
• prek zdravih prenašalcev – 20 % zdravih otrok ima streptokok v sluznici nosu in žrela, med odraslimi je takih približno 6 %;
• prek okužene hrane, zlasti mleka, zato je potrebna posebna pozornost pri delu z živili (pregledi brisa žrela in nosu na prisotnost streptokokov pri delavcih).

Pri nezdravljenem bolniku ostane streptokok v grlu in nosni sluznici še več tednov, čeprav se bolezen pozdravi v nekaj dneh.

Simptomi in znaki angine

Angina je pogostejša v hladnih mesecih. Spremljata jo nenadno zvišana telesna temperatura in bolečina v grlu, zlasti pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa zaradi bolečin v trebuhu, neredko tudi bruhajo. Mandlji so povečani, močno pordeli, na njih so lahko gnojni čepi ali pa so pokriti z belimi oblogami. Pordeli so tudi nebna loka, jezik in mehko nebo, na katerem lahko vidimo drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni po navadi belo obložen, kasneje pa se začne luščiti in zaradi povečanja brbončic dobi malinast videz. Običajno so povečane in močno boleče tudi vratne bezgavke.

Potek bolezni in zdravljenje

Bolezen se pojavi od 2 do 5 dni po okužbi in traja nekaj dni. Zvišana telesna temperatura pade po 3 do 5 dneh, bezgavke in mandlji pa so lahko povečani še 2 do 3 tedne po preboleli angini. Pri otrocih, mlajših od 3 let, se okužba s streptokokom kaže z gnojnim izcedkom iz nosu in s povečanimi bolečimi območnimi bezgavkami, spremembe v žrelu pa so manj opazne. Ti otroci lahko okužbo prebolevajo tudi brez vročine.

Ob neustreznem zdravljenju se angini lahko pridruži še vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Pozni zapleti (bolezen ledvic in revmatska vročica) so imunsko pogojeni in se pojavijo 2 do 3 tedne po preboleli nezdravljeni angini.

Angina se zdravi z antibiotikom, praviloma s penicilinom, ki ga predpiše zdravnik. Zdravljenje navadno traja 10 dni.

Preprosti nasveti za lajšanje simptomov

Ne glede na to, ali gre pri angini za virusno ali bakterijsko okužbo, lahko simptome lajšamo tudi sami.

• Poskrbimo za dovolj počitka in spanca; to je prvo in najpomembnejše zdravilo.
• Dovolj pijemo, da preprečimo dehidracijo.
• Izogibamo se hrani in pijači, ki bi lahko še dodatno dražili boleče grlo. Bolečino lajšajo juha, čaj ali topla voda.
• Če je zrak v prostoru suh, grlo še bolj trpi, zato skrbimo za ustrezno vlažnost.
• Izogibamo se dražljivim snovem. Ne kadimo in ne uporabljamo kemičnih čistilnih sredstev, ki lahko dražijo grlo.
• Simptome (bolečino, draženje, vnetje) lajšamo z zdravili brez recepta v obliki pastil ali pršila. Pomagamo si lahko z zdravilom Septabene.

Vse navedeno lahko uporabimo tudi ob bakterijski okužbi, vendar bomo zanjo dobili antibiotike, ki jih moramo jemati tako dolgo, kot to predpiše zdravnik, tudi če se že pred koncem zdravljenja bolje počutimo.

Pri kroničnem tonzilitisu je včasih potrebna operacija. Mandlji postanejo žarišče kronične okužbe, ki zmanjšuje imunost in povzroča pogoste bolezni dihal. Operacijo predlaga zdravnik.