Kako izbrati med pastilami in pršilom?

Pastile so zelo razširjena oblika, primerna za uporabo v različnih situacijah. Pastile Septabene so prijetnega okusa. Njihova prednost je tudi, da vlažijo ustno sluznico. Delujejo hitro, njihov učinek nastopi že v prvih minutah. Jemljejo se lahko večkrat na dan. Otroci, starejši od 6 let, lahko vzamejo 3 pastile na dan, odrasli pa 3 do 4.

Tudi pršilo Septabene je učinkovito in enostavno za uporabo. Primerno je predvsem tik pred spanjem, ponoči, na sestanku ali na poti. Nekaterim bolj ustreza tudi zato, ker olajšanje občutijo že po 1 razpršku. Odmerjanje je enostavno. Za odrasle in otroke, starejše od 6 let, zadostuje 3 do 5 razprškov na dan.

Katere pastile so prava izbira zame?

Pri pastilah je zelo pomembna kakovost. Nekatere se zaradi slabše kakovosti lahko lepijo na jezik ali ustno sluznico, drobijo ali pa niso prijetnega okusa, kar prav tako negativno vpliva na našo izkušnjo.

V primerjavi s tabletami proti bolečemu grlu pastile prijetno vlažijo sluznico in olajšajo požiranje (tudi sline). Zmoti nas lahko njihov okus ali pa neprijeten občutek omrtvičenosti, ki ga povzročajo. Ta ni povezan z večjo učinkovitostjo, ampak je posledica delovanja lokalnega anestetika. Septabene zaradi svoje edinstvene sestave (vsebujejo nesteroidni antirevmatik benzidaminijev klorid in antiseptik cetilpiridinijev klorid) učinkovito lajšajo bolečino brez omrtvičenja. Več o delovanju različnih učinkovin lahko preberete tukaj.

Pastile Septabene so visokokakovostne pastile nove generacije. Zaradi okrogle oblike brez ostrih robov so prijetne za jemanje. Odmerjanje je enostavno. Izbiramo lahko med različnimi okusi – po evkaliptu, limoni in medu ter limoni in bezgu. Pastile Septabene so prava izbira, ko želimo hitro odpraviti bolečino v grlu, zato poskrbimo, da jih imamo vedno v domači lekarni.

Učinkovitost in varnost pastil Septabene sta klinično dokazani. (1) Nedavna študija v laboratoriju pa je potrdila protivirusno delovanje pastil z edinstveno kombinacijo benzidaminijevega klorida in cetilpiridinijevega klorida na SARS-CoV-2. (2)

Pomembna je tudi dolžina cevke pršilnika

Pri okužbah zgornjih dihal vnetje ni omejeno le na majhen del grla, ampak pride tudi do vnetja v ustih in vnetja okoliških tkiv, zato je dobro, da zdravilo doseže širše območje. Pri pršilu Septabene je pršilnik oblikovan tako, da s širokim kotom razprševanja že z enim razprškom zajame večjo površino v ustih in žrelu ter tako doseže vse okužene dele. Lažje in učinkovitejše razprševanje pa omogoča kratek fiksiran nastavek (cevka za pršenje).

Pršilo Septabene je enostavno in priročno, saj predhodno nastavljanje ali čiščenje cevke ni potrebno.

Prijeten okus, ki pomiri boleče grlo

Pastile in pršilo Septabene vsebujejo edinstveno kombinacijo dveh učinkovin, ki s trojno močjo hitro olajša bolečino, blaži vnetje in odpravlja vzrok okužbe že ob prvih znakih bolečega in vnetega grla. Pastile so na voljo v različnih okusih, od najbolj priljubljenega po evkaliptu do toplejših okusov po limoni in bezgu ter po limoni in medu.

Pršilo Septabene ima okus po mentolu in je zaradi enostavne uporabe še posebno primerno tik pred spanjem, ponoči, na sestanku ali na poti.

Katera oblika pa najbolj ustreza vam?

Poskrbite, da boste imeli Septabene v obliki pastil ali pršila vedno v domači lekarni.

Literatura

1. Košir P. Primerjalna raziskava terapevtske enakovrednosti med testnim in referenčnim zdravilom fiksne kombinacije 3 miligramov benzidaminijevega klorida in 1 miligrama cetilpiridinijevega klorida pri preiskovancih z vnetim žrelom, povezanim z okužbami zgornjih dihal. Med Razgl 2015; 54 (3): 433–42.
2. Steyer A, Marušić M, Kolenc M, Triglav T. A Throat Lozenge with Fixed Combination of Cetylpyridinium Chloride and Benzydamine Hydrochloride Has Direct Virucidal Effect on SARS-CoV-2. COVID. 2021; 1(2):435-446. https://doi.org/10.3390/covid1020037

Različni načini delovanja učinkovin

Nekatera imajo dvojni učinek, za celovito zdravljenje pa se priporočajo zdravila s trojnim delovanjem.

Zdravila se razlikujejo glede na delovanje:

• lajšajo bolečino,
• zmanjšujejo (zdravijo) vnetje in
• odpravljajo vzrok okužbe.

Lajšanje bolečine in zdravljenje vnetja

Nesteroidna protivnetna zdravila (benzidaminijev klorid itd.)

Lokalna nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR) za grlo podobno kot lokalni anestetiki lajšajo bolečino, obenem pa zmanjšujejo vnetje. Tako preprečujejo nastajanje snovi, ki so vključene v vnetne procese, kar zmanjšuje bolečino in znake vnetja (rdečino, oteklino, vroč občutek).

Septabene  vsebujejo benzidaminijev klorid, ki spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil. Deluje protibolečinsko in protivnetno, ima pa tudi lokalni anestetični učinek.

V klinični študiji je bilo dokazano, da protibolečinski (analgetični) učinek zdravila Septabene nastopi že v 15 minutah in traja 3 ure. (1)

Lajšanje bolečine

Lokalni anestetiki

Za lajšanje bolečine v grlu in pri požiranju se uporabljajo tudi lokalni anestetiki, ki zmanjšujejo občutek za bolečino, ker preprečujejo prenos signala za bolečino do možganov. Predel sluznice je zato omrtvičen, kar je za nekatere uporabnike neprijetna izkušnja. V tem primeru so boljša izbira zdravila, ki bolečino zmanjšajo brez omrtvičenja, na primer Septabene.

Odpravljanje vzroka okužbe

Pri vnetem in bolečem grlu ni pomembno samo to, da odpravimo bolečino in zmanjšamo vnetje. Če ne odpravimo vzroka, se okužba lahko razširi in bolečina traja dalj časa.

Antiseptiki (cetilpiridinijev klorid itd.)

Antiseptiki so spojine, ki uničujejo mikroorganizme ali preprečujejo njihovo razmnoževanje. Učinkoviti so lahko proti virusom, bakterijam in/ali glivicam, kar je odvisno od načina njihovega delovanja. Na voljo so v pastilah, ustnih vodicah in pršilih, kot samostojne učinkovine ali v kombinaciji z lokalnimi anestetiki ali nesteroidnimi protivnetnimi zdravili.

Septabene vsebujejo antiseptik cetilpiridinijev klorid, ki uničuje mikroorganizme in preprečuje širjenje okužbe. Spada med širokospektralne antiseptike, saj deluje proti virusom, bakterijam in glivicam.

Pri okužbi je pomembno, da boleče grlo zdravimo celovito. Zato je priporočljivo izbrati zdravilo s kombinacijo učinkovin, ki odpravljajo vzrok okužbe ter olajšajo simptome in znake.

Nedavna študija v laboratoriju je potrdila protivirusno delovanje pastil z edinstveno kombinacijo benzidaminijevega klorida in cetilpiridinijevega klorida na SARS-CoV-2. (2)

Antibiotiki

Antibiotiki so skupina zdravil za zdravljenje bakterijskih okužb. Glede na način delovanja ločimo antibiotike, ki bodisi zavirajo razmnoževanje bakterij bodisi jih uničujejo. Vplivajo lahko na nastanek celične stene, tvorbo bakterijskih beljakovin ali prepis dednega materiala bakterij. Glede na obseg delovanja jih delimo na sistemske, ki delujejo na celotno telo, in lokalne, ki delujejo na mestu uporabe.

Sistemske antibiotike predpiše zdravnik pri potrjeni bakterijski okužbi grla. V več kot 90 % pa so za vneto in boleče grlo odgovorni virusi, na katere antibiotiki ne vplivajo, zato njihova uporaba ni smiselna. Posledica neustrezne in čezmerne uporabe antibiotikov je vedno večja odpornost bakterij.

Prehranska dopolnila in medicinski pripomočki na zeliščni osnovi

Na trgu so različna prehranska dopolnila in medicinski pripomočki na osnovi zelišč (npr. islandskega lišaja) ali medu. Na voljo so v obliki pastil, pršil in sirupov. Postopki registracije in dajanja na trg so drugačni kot pri zdravilih. Tudi po prihodu na trg njihova kakovost in učinkovitost nista tako strogo nadzorovani kot pri zdravilih brez recepta.

Pri zdravilih brez recepta morajo proizvajalci upoštevati zakon o zdravilih ter v registracijskem postopku dokazati njihovo varnost, kakovost in učinkovitost. Proizvajajo se v skladu z dobro proizvodno prakso, zato jim zdravniki in farmacevti zaupajo.

Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane in ne zdravljenju oziroma preprečevanju bolezni, kot velja za zdravila. Zakonodaja v zvezi z njimi je ohlapnejša, obravnava jih zakon o živilih.

Kako si še lahko pomagamo?

Poleg zdravil se priporočata počitek in spanec, da si lahko naš imunski sistem opomore in se bori proti okužbi.

Nekaj nasvetov, kako si lahko pomagamo sami:

• Dovolj pijemo, da preprečimo dehidracijo.
• Izogibamo se hrani in pijači, ki bi lahko še dodatno dražili boleče grlo. Bolečino lajšajo juha, čaj ali topla voda.
• Če je zrak suh, grlo še bolj trpi, zato skrbimo za ustrezno vlažnost v prostoru.
• Izogibamo se dražljivim snovem. Ne kadimo in ne uporabljamo kemičnih čistilnih sredstev, ki lahko dražijo grlo.

Septabene – zdravilo brez recepta, ki olajša bolečino, zmanjša vnetje in odpravlja vzrok okužbe

Pastile in pršilo Septabene vsebujejo edinstveno kombinacijo dveh učinkovin s trojnim delovanjem. Benzidaminijev klorid spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR), ki olajšajo bolečino in zmanjšajo vnetje. Cetilpiridinijev klorid pa je širokospektralni antiseptik, ki odpravlja vzrok okužbe (viruse, bakterije, glivice). Hiter analgetični učinek (v manj kot 15 minutah) in dolgo delovanje (več kot 3 ure) te edinstvene kombinacije sta bila potrjena v mednarodni klinični raziskavi. Potrjeno je, da so Septabene učinkovito in varno zdravilo za zdravljenje simptomov bolečega grla. Več o pastilah Septabene preberite tukaj.

Edinstvena sestava Septaben zagotavlja trojno moč:

• olajšanje bolečine,
• zmanjšanje vnetja in
• odpravljanje vzrokov okužbe.

Septabene so prava izbira ob prvih znakih bolečega in vnetega grla, zato naj bodo vedno pri roki.

Literatura

1. Košir P. Primerjalna raziskava terapevtske enakovrednosti med testnim in referenčnim zdravilom fiksne kombinacije 3 miligramov benzidaminijevega klorida in 1 miligrama cetilpiridinijevega klorida pri preiskovancih z vnetim žrelom, povezanim z okužbami zgornjih dihal. Med Razgl 2015; 54 (3): 433–42.
2. Steyer A, Marušić M, Kolenc M, Triglav T. A Throat Lozenge with Fixed Combination of Cetylpyridinium Chloride and Benzydamine Hydrochloride Has Direct Virucidal Effect on SARS-CoV-2. COVID. 2021; 1(2):435-446. https://doi.org/10.3390/covid1020037

SARS-CoV-2 in vneto grlo

Vneto grlo najpogosteje povzročajo virusi – do 95 % primerov pri odraslih in do 70 % primerov pri otrocih. Med ostalimi vzroki so bakterije, glivice in drugi dejavniki (npr. kajenje). (3, 4)

SARS-CoV-2 spada v družino koronavirusov in povzroča covid-19. Simptomi te bolezni so lahko blagi do hudi in se od osebe do osebe razlikujejo. Eden od najpogostejših je vneto grlo (2), ki ga spremljajo bolečina in draženje v grlu ter zmanjšana kakovost življenja (težave s požiranjem sline in tekočine, hripavost, izguba energije itd.).

Protivirusno delovanje proti SARS-CoV-2 je potrjeno in vitro

Cetilpiridinijev klorid je učinkovit proti virusom z ovojnico, bakterijam in glivicam. Ciljno deluje na ovojnico virusa, zaradi česar ta izgubi infektivnost (kužnost). To so potrdili tudi za virus, ki povzroča gripo. (5) V zadnjih dveh letih so opravili nekaj študij o vplivu CPK ali podobnih učinkovin na SARS-CoV-2. Študija o pastilah, ki vsebujejo BK in CPK, je prva preverila delovanje te edinstvene kombinacije proti SARS-CoV-2. Rezultati kažejo, da je bilo več kot 99,99 % SARS-CoV-2 uničenega že v prvih minutah delovanja.

Pri pastilah s kombinacijo benzidaminijevega klorida (BK) in cetilpiridinijevega klorida (CPK) je bilo zmanjšanje koncentracije virusa opazno že po 1 minuti delovanja. V primeru učinkovine CPK, je bilo podobno zmanjšanje mogoče opaziti šele po 15 minutah. (1)

Rezultati študije so objavljeni v mednarodni reviji Covid.

Nas boli grlo ali žrelo?

Navadno se začne z blagim praskanjem v grlu in neprijetnim občutkom pri požiranju, nadaljuje pa z blažjo ali močnejšo bolečino, ki lahko traja tudi več dni. Boli nas grlo. Pa nas res? Boleče grlo je pogovorni izraz, največkrat pa nas v resnici boli žrelo, ki je del zgornjih dihalnih poti.

Žrelo je cev v vratu, ki povezuje nos in ustno votlino ter se nadaljuje v sapnik in požiralnik. Pomemben del žrela je poklopec (epiglotis), ki preprečuje, da bi hrano in pijačo vdihnili v pljuča. Žrelo je del obeh sistemov, dihalnega in prebavnega. Skozenj prehajajo hrana, tekočina in zrak, tako da je udeleženo pri požiranju, govorjenju in dihanju.

Glede na mesto, kjer se pojavita okužba in z njo vnetje, ločimo:

• vnetje sluznice v žrelu (farinksu), strokovno faringitis,
• vnetje mandljev (tonzil), strokovno tonzilitis,
• vnetje grla (larinksa), strokovno laringitis.

Boleče grlo je eden od prvih simptomov okužbe zgornjih dihal

Ustna sluznica in sluznica v grlu sta prva obrambna linija telesa pred virusi in bakterijami. Če je njuna obrambna sposobnost oslabljena, na primer ob zmanjšani telesni odpornosti, kroničnih boleznih ali negativnih vplivih iz okolja, se lahko mikroorganizmi čezmerno razmnožijo, kar vodi v vnetje in okužbo zgornjih dihal. Verjetnost za razvoj okužbe povečajo tudi vdihavanje hladnega zraka skozi usta, pitje hladnih pijač, kadar je telo pregreto, ter prehajanje iz vročega okolja v klimatizirane prostore in nazaj (velike temperaturne spremembe).

Vzroki za boleče grlo

Vzrok za boleče grlo so lahko virusne ali bakterijske okužbe, lahko pa ga povzročajo okoljski dejavniki, kot so suh zrak ali prašni delci v zraku.

Simptomi vnetega grla

• Draženje ali srbenje, ki se lahko razvije v bolečino.
• Pordela sluznica in pekoč občutek.
• Oteklina, ki otežuje požiranje.

Boleče grlo najpogosteje povzročajo rinovirusi (od 30 do 50 % vseh prehladov pri odraslih), koronavirusi, enterovirusi, virusi gripe in adenovirusi. V življenju povprečno prebolimo več kot 200 prehladov. Vsak traja približno 2 do 6 dni. Virusi okužijo sluznico, ki oteče, pordeči in se vname. Simptomi se običajno začnejo kazati v grlu z neprijetnim draženjem in pekočim občutkom ter bolečino ob požiranju. V naslednjih 48 urah se izrazi večina simptomov (npr. voden izcedek iz nosa, kihanje, draženje oči, slabo počutje, kašelj). Vse te simptome povzroča vneta in otekla sluznica zgornjih dihal. Glavni zaplet pri prehladu je dodatna okužba z bakterijami, ki lahko vodi v pljučnico.

Bolečino v grlu lahko povzročijo tudi hujše vnetne sistemske bolezni ali kajenje. Redko gre za neželeni učinek nekaterih zdravil. Hripavost in glivično okužbo v grlu in ustih lahko povzročijo tudi večji odmerki inhalacijskih kortikosteroidov, ki se uporabljajo za zdravljenje astme.

Grlo lahko začne boleti tudi, če ga čezmerno uporabljamo, na primer po dolgem govoru, pevskem nastopu ali gledališki predstavi.

Boleče grlo je simptom tudi pri angini in faringitisu. Pri angini se poleg njega pojavljajo močno zvišana telesna temperatura, običajno nad 38 stopinj Celzija (pogosto tudi tresavica), glavobol, slabost in bolečina v mišicah in sklepih. Streptokokno vnetje grla lahko prepoznamo po belih lisah, ki se pojavijo na mandljih in steni žrela. Gre za gnojne obloge, ki so (ob dodatnih simptomih) najočitnejši znak, da to ni le nedolžen prehlad in da moramo obiskati zdravnika. Do njega moramo tudi ob streptokoknem faringitisu, za katerega so ob bolečem grlu značilni utrujenost, šibkost, bolečina v mišicah, glavobol, tudi zvišana telesna temperatura.

Kaj lahko storimo ob bolečem grlu?

Kadar je vzrok za boleče grlo virus, je zdravljenje simptomatsko in usmerjeno v čim hitrejše in čim učinkovitejše lajšanje simptomov vnetja. Ob bolečem grlu si lahko pomagamo z oralnimi antiseptiki v obliki pastil ali pršila, ki uničujejo mikroorganizme in preprečujejo širjenje okužbe. Boleče grlo pogosto spremlja bolečina, zato je izdelek za samozdravljenje še učinkovitejši, če vsebuje lokalni antiseptik s protibolečinskim učinkom.

Trojna moč delovanja pastil in pršila Septabene

Septabene vsebujejo antiseptik cetilpiridinij in benzidamin. Ta edinstvena kombinacija učinkovin zagotavlja TROJNO MOČ delovanja.

• Odpravlja vzrok okužbe.
• Hitro olajša bolečino (že v 15 minutah).
• Blaži vnetje (rdečico, oteklino).

Med širjenjem okužb so Septabene vaša prva in prava izbira!

Kako se izogniti virusom, ki povzročajo boleče grlo?

Boleče grlo lahko deloma preprečimo. Virusne in bakterijske okužbe so nalezljive, zato je najboljša zaščita dobra higiena. Med sezono prehlada in gripe moramo poskrbeti za redno umivanje in razkuževanje rok. Ne dotikamo se oči in ust, saj lahko tako okužimo sluznico.

Možnost obolenja lahko zmanjšamo z ustrezno prehrano in redno telesno dejavnostjo, ki krepita imunski sistem. V hladnih jesenskih dneh si privoščimo jedi, bogate z vitamini in antioksidanti, ter popijemo veliko čaja in vode. Poleg ustrezne prehrane so zelo pomembni tudi redna telesna dejavnost, dovolj počitka in spanca, sproščenost ter urejen bioritem, izogibanje alkoholu in kajenju.

Kako se lahko zaščitimo?

• Po vsakem obisku javnega prostora si umijemo roke. Umijemo si jih tudi, če gremo po pošto ali odnesemo smeti.
• Poskušamo se ne dotikati obraza, zlasti oči, ust in nosu. V sluznici se virusi in bakterije začnejo množiti.
• Svoje hrane, pribora, plastenke z vodo, prtička ali brisač ne delimo z drugimi.
• V javnih prostorih, na primer v restavraciji, telefon pustimo v žepu ali torbici. Ne odlagamo ga na površine, na primer ob umivalnik v javnem stranišču.
• V fitnesu telefona ne odlagamo na naprave, brisačo pa imamo okrog vratu.
• Izogibamo se rokovanju in objemanju z osebami, ki kažejo znake prehlada.

Kako v času sezonskih okužb okrepimo imunski sistem?

Akutne virusne okužbe dihal, pri katerih je eden od prvih znakov boleče grlo, so pogostejše jeseni in pozimi. K boljši zaščiti pred njimi največ prispeva močnejši imunski sistem.

• Poskrbimo za čim rednejši urnik spanja. Dobro prespana noč pomeni, da je imelo telo čas za okrevanje.
• Poskrbimo, da je naša hrana bogata z vitamini in mikroelementi, da jih telesu ne bo zmanjkalo. Jemo veliko sveže zelenjave, sadja, oreščkov. Med »hitrimi« (sladice, izdelki na osnovi moke) in »počasnimi« (kosmiči) ogljikovimi hidrati se odločimo za »počasne«.
• Dovolj pijemo, najbolje vodo ali blag čaj, saj sokovi vsebujejo preveč sladkorja.
• Ne kadimo.
• Popijemo manj alkohola in kave.
• Redno telovadimo. Za to nam ni treba v fitnes. Za ohranjanje telesne pripravljenosti zadostuje že 15 do 20 minut vadbe doma ali 30 minut hitre hoje.

Načini zdravljenja

Zdravila brez recepta

Na voljo je več zdravil brez recepta z različnimi lastnostmi in učinkovinami. Nekatera lajšajo simptome, druga pa odstranjujejo vzrok okužbe. Izberemo zdravilo, ki lajša bolečino, blaži vnetje in odstranjuje vzrok okužbe (viruse, bakterije ali glivice). Tako učinkujejo Septabene, ki zagotavljajo trojno moč delovanja proti bolečemu grlu. Na voljo so v 2 farmacevtskih oblikah: v priročnem pršilu in pastilah z različnimi okusi. (1) Izberemo obliko, ki nam najbolj ustreza.

Zdravljenje z antibiotiki

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb, na primer okužb z bakterijo Streptococcus. Pomembno si je zapomniti, da pri zdravljenju virusnih okužb niso učinkoviti. Tudi do 95 % vnetij grla pri odraslih in otrocih pa povzročijo virusi.

Antibiotiki bakterije ubijejo ali preprečijo njihovo rast in širjenje. Uporabljajo se za zdravljenje resnih okužb, ki lahko ogrožajo življenje.

Jemljemo le antibiotike, ki nam jih predpiše zdravnik.

Zdravljenje z antibiotiki je upravičeno pri resnih zapletih, kot so pljučnica, bronhitis in revmatična vročica pri tonzilitisu, ki jo povzroča streptokok skupine A. Zdravnik nam antibiotik predpiše, če je treba pozdraviti bakterijsko okužbo.

Zakaj se antibiotiki ne uporabljajo kot univerzalno zdravilo za boleče grlo?

Boleče grlo običajno povzročajo okužbe z virusi, ne z bakterijami, lahko pa je povezano z drugimi vzroki (npr. s kajenjem, mrazom, vročino). Ob pogostem in nerednem jemanju antibiotikov lahko bakterije proti njim postanejo odporne. Zato bo lahko v prihodnosti zdravljenje bolezni, kot je angina, ki je posledica okužbe z bakterijo, zelo zapleteno.

Še nekaj koristnih nasvetov

Nekatere neprijetne simptome okužbe grla lahko zdravimo s tradicionalnimi zdravili in nekaterimi domačimi zdravili.

• Priporočljivo je okrepiti imunski sistem, kar pomeni, da moramo počivati. V boju proti okužbam imunskemu sistemu zelo pomaga reden urnik spanja.
• Hrana, bogata z vitamini, prav tako podpira delovanje imunskega sistema.
• Priporočljivo je, da ne kadimo in ne pijemo alkohola.
• Bolečino lahko lajšamo s toplimi napitki, na primer s toplim (ne vročim!) čajem z medom, juho ali toplo vodo. (4)
• V prostorih povečamo vlažnost, saj lahko suh zrak poslabša nelagoden občutek v grlu.
• Dokler bolečina ne preneha, ne govorimo preveč in poskrbimo, da grlo čim bolj počiva.

Akutne virusne okužbe dihal, gripa in drugi virusi

Več kot 90 % vnetij grla je povezanih z virusnimi boleznimi. Najpogostejše so:

• prehlad (povzročajo ga različni virusi),
• gripa,
• angina,
• infekcijska mononukleoza,
• ošpice.

Angina in druge bakterijske okužbe

Vzrok za boleče grlo so lahko tudi bakterijske okužbe. Največkrat gre za angino, ki jo spremlja vnetje žrela in mandljev. Povzroča jo bakterija streptokok skupine A. Streptokokno vnetje žrela je vzrok za 30 do 40 % primerov bolečega grla pri otrocih.

Suh zrak

Pozimi, ko prostore ogrevamo, je zrak v njih pogosto presuh. To lahko izsuši sluznico v ustih in grlu, povzroči neprijeten občutek suhih ust in grla ter bolečino.

Včasih se boleče grlo in kašelj pojavita hkrati.

Dim, kemikalije in druge dražljive snovi

Grlo dražijo različne kemikalije in druge snovi v okolju, med drugim:

• cigaretni in tobačni dim (npr. iz vodne pipe),
• onesnažen zrak v mestih in industrijskih conah,
• čistilna sredstva in druge kemikalije.

Poškodbe

Bolečino v grlu lahko povzroči vsaka poškodba grla ali vratu (otrdel vrat). Grlo lahko draži tudi košček hrane, ki se je zataknil v njem.

Boleče grlo je lahko posledica dolgotrajnega vpitja, glasnega govorjenja ali petja. Nad to težavo se velikokrat pritožujejo inštruktorji v fitnesih in trenerji, ki pogosto kričijo.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

GERB je bolezen, pri kateri se kislina iz želodca vrača v požiralnik, po katerem hrana potuje od ust do želodca. Kislina v požiralniku in grlu peče in povzroča simptome, kot so zgaga, refluks in hripavost.

Kaj je tonzilitis?

Pri angini pride do vnetja žrela, ki ga strokovno imenujemo faringitis, in mandljev (nebnic ali tonzil). Latinsko ime za mandelj je tonsilla, vnetje mandljev pa strokovno imenujemo tonzilitis.

Mandlji so skupki limfatičnega tkiva. Sestavljata jih dve simetrični ovalni blazinici na zadnji strani žrela. V imunskem sistemu so prva obrambna linija pred vdihnjenimi patogeni. Poleg tega proizvajajo protitelesa, ki se borijo proti okužbam. Včasih pa bakterijske ali virusne okužbe ne morejo premagati, zato se vnamejo in otečejo.

Vzroki za nastanek angine

Angino lahko povzročajo bakterije ali virusi. Najpogostejši povzročitelj angine je bakterija – betahemolitični streptokok skupine A, zelo redko tudi skupin C in G.

Bakterija streptokok se prenaša:

• s kapljicami sline ali nosnega izcedka, zato se lahko okužimo, kadar smo v tesnem stiku z obolelim;
• prek zdravih prenašalcev – 20 % zdravih otrok ima streptokok v sluznici nosu in žrela, med odraslimi je takih približno 6 %;
• prek okužene hrane, zlasti mleka, zato je potrebna posebna pozornost pri delu z živili (pregledi brisa žrela in nosu na prisotnost streptokokov pri delavcih).

Pri nezdravljenem bolniku ostane streptokok v grlu in nosni sluznici še več tednov, čeprav se bolezen pozdravi v nekaj dneh.

Simptomi in znaki angine

Angina je pogostejša v hladnih mesecih. Spremljata jo nenadno zvišana telesna temperatura in bolečina v grlu, zlasti pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa zaradi bolečin v trebuhu, neredko tudi bruhajo. Mandlji so povečani, močno pordeli, na njih so lahko gnojni čepi ali pa so pokriti z belimi oblogami. Pordeli so tudi nebna loka, jezik in mehko nebo, na katerem lahko vidimo drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni po navadi belo obložen, kasneje pa se začne luščiti in zaradi povečanja brbončic dobi malinast videz. Običajno so povečane in močno boleče tudi vratne bezgavke.

Potek bolezni in zdravljenje

Bolezen se pojavi od 2 do 5 dni po okužbi in traja nekaj dni. Zvišana telesna temperatura pade po 3 do 5 dneh, bezgavke in mandlji pa so lahko povečani še 2 do 3 tedne po preboleli angini. Pri otrocih, mlajših od 3 let, se okužba s streptokokom kaže z gnojnim izcedkom iz nosu in s povečanimi bolečimi območnimi bezgavkami, spremembe v žrelu pa so manj opazne. Ti otroci lahko okužbo prebolevajo tudi brez vročine.

Ob neustreznem zdravljenju se angini lahko pridruži še vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Pozni zapleti (bolezen ledvic in revmatska vročica) so imunsko pogojeni in se pojavijo 2 do 3 tedne po preboleli nezdravljeni angini.

Angina se zdravi z antibiotikom, praviloma s penicilinom, ki ga predpiše zdravnik. Zdravljenje navadno traja 10 dni.

Preprosti nasveti za lajšanje simptomov

Ne glede na to, ali gre pri angini za virusno ali bakterijsko okužbo, lahko simptome lajšamo tudi sami.

• Poskrbimo za dovolj počitka in spanca; to je prvo in najpomembnejše zdravilo.
• Dovolj pijemo, da preprečimo dehidracijo.
• Izogibamo se hrani in pijači, ki bi lahko še dodatno dražili boleče grlo. Bolečino lajšajo juha, čaj ali topla voda.
• Če je zrak v prostoru suh, grlo še bolj trpi, zato skrbimo za ustrezno vlažnost.
• Izogibamo se dražljivim snovem. Ne kadimo in ne uporabljamo kemičnih čistilnih sredstev, ki lahko dražijo grlo.
• Simptome (bolečino, draženje, vnetje) lajšamo z zdravili brez recepta v obliki pastil ali pršila. Pomagamo si lahko z zdravilom Septabene.

Vse navedeno lahko uporabimo tudi ob bakterijski okužbi, vendar bomo zanjo dobili antibiotike, ki jih moramo jemati tako dolgo, kot to predpiše zdravnik, tudi če se že pred koncem zdravljenja bolje počutimo.

Pri kroničnem tonzilitisu je včasih potrebna operacija. Mandlji postanejo žarišče kronične okužbe, ki zmanjšuje imunost in povzroča pogoste bolezni dihal. Operacijo predlaga zdravnik.

Najpogostejši vzrok bolečega žrela je virusna ali bakterijska okužba

Virusi povzročijo več kot 90 % vnetij žrela. Čeprav boleče žrelo spremlja tudi gripo, herpes simpleks in infekcijsko mononukleozo, so za te virusne okužbe značilni še drugi simptomi.

Na območjih s toplejšimi poletji in hladnejšimi zimami je virusno vnetje žrela pogostejše pozimi in zgodaj spomladi. Ker se ljudje več družijo v zaprtih in slabo prezračenih prostorih, se virusi, ki povzročajo vnetje žrela, zelo hitro širijo.

Virusi se lahko prenašajo kapljično s kašljanjem ali kihanjem. Kužne kapljice ostanejo na neumitih rokah, ki so bile v stiku s tekočinami iz ust ali nosu okužene osebe. Zato so higienski ukrepi prvi in najpomembnejši način za preprečevanje bolečega žrela in sezonskih akutnih virusnih okužb dihal.

Pri večini sicer zdravih ljudi virusno vnetje žrela ne traja dolgo in brez zapletov mine brez zdravljenja, čeprav ga lahko spremlja zelo slabo počutje.

Vnetje žrela, ki ni posledica okužbe z virusom, skoraj vedno povzroči bakterija, in sicer betahemolitični streptokok skupine A. Podobno kot virusno vnetje žrela se tudi streptokokno vnetje zelo hitro širi, zlasti pozno pozimi in zgodaj spomladi.

Poleg virusnega in bakterijskega vnetja žrela lahko boleče grlo ali žrelo, težave pri požiranju in bele pike v ustni votlini povzroči glivična okužba. Gre za oralno (ustno) kandidozo, ki prizadene predvsem dojenčke in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Če žrelo boli več kot dva tedna, so lahko vzrok za to refluks, dihanje skozi usta v suhih prostorih, izcedek, ki se iz nosu cedi v žrelo, in v redkih primerih tudi otekanje žrela.

Simptomi vnetja žrela

Glavni simptomi vnetja žrela

• boleče grlo
• suho grlo, draženje v grlu
• bolečina pri požiranju
• bolečina pri govorjenju

Prisotni so lahko še drugi simptomi, na primer utrujenost, šibkost, bolečina v mišicah, glavobol, tudi zvišana telesna temperatura.

Kako zdravimo vnetje žrela?

Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka bolezni. Ker antibiotiki pri virusnih okužbah niso učinkoviti in ker želimo preprečiti njihovo čezmerno uporabo, se za lajšanje simptomov vnetja žrela priporočajo antiseptična in protibolečinska zdravila v obliki pastil in oralnih pršil za lokalno uporabo.

Pomembno je lajšati simptome in izboljšati počutje, da lahko imunski sistem sam premaga bolezen.

Z upoštevanjem teh nasvetov izboljšamo počutje pri vseh vrstah okužbe žrela. Če gre za bakterijsko okužbo, pa nam zdravnik predpiše antibiotike. Pomembno je, da jih jemljemo po zdravnikovih navodilih in da jih ne prenehamo jemati, tudi če se že bolje počutimo.

Kako preprečimo vnetje žrela?

Vseh okužb ni mogoče preprečiti, lahko pa upočasnimo njihovo širjenje.

• Pogosto si umivamo roke, zlasti po brisanju nosu in skrbi za otroka z bolečim grlom.
• Če je v našem gospodinjstvu oseba z boleznijo dihal, njen jedilni pribor hranimo ločeno od pribora drugih družinskih članov. Po uporabi ga temeljito operemo z vročo vodo, priporočljivo je tudi, da uporabljamo drugo gobico.
• Uporabljene robčke, v katere obrišemo izcedek iz nosu in kihamo, takoj odvržemo v smeti.
• Ne rokujemo se z ljudmi, ki kažejo znake akutne virusne okužbe dihal.

Kaj je vnetje grla ali laringitis?

Laringitis je vnetje sluznice larinksa (grla) in glasilk zaradi okužbe, draženja ali čezmerne obremenitve glasilk.

Glasilke (govorni aparat) so sluznične gube v grlu, ki prekrivajo mišico in hrustanec. Zvok običajno tvorijo tako, da se gladko odpirajo in zapirajo ter vibrirajo. Pri vnetju grla so glasilke vnete ali otekle, zato je zvok, ki nastaja ob prehajanju zraka skoznje, spremenjen. Posledično imamo hripav glas, lahko pa ga popolnoma izgubimo.

Najpogostejši simptomi vnetega grla

• lajajoč suh kašelj
• oslabljen glas
• izguba glasu
• suho grlo
• stalno žgečkanje ali draženje v grlu

Ti simptomi so običajno blagi in izginejo, če glasilk nekaj časa ne obremenjujemo.

Kdaj obiščemo zdravnika?

Ob akutnem vnetju grla zase najbolje poskrbimo tako, da glasilkam namenimo počitek in dovolj pijemo. Zdravnika obiščemo le, če simptomi trajajo več kot 3 dni.

Nemudoma pa ga obiščemo:

• če imamo težave z dihanjem,
• če izkašljujemo kri,
• če imamo dlje časa zvišano telesno temperaturo,
• če je bolečina po nekaj tednih še hujša.

Otroka nemudoma peljemo k zdravniku:

• če glasno in piskajoče vdihuje,
• če se mu iz ust cedi preveč sline,
• če težko požira,
• če težko diha,
• če ima zvišano telesno temperaturo, ki je ni mogoče znižati.

Vnetje grla vpliva na glasilke in grlo. Zdravnik s posebnim ogledalom pregleda glasilke. Morebitni podrobnejši pregled vključuje laringoskopijo.

Potek bolezni

Vnetje grla je lahko akutno (kratkotrajno) ali kronično (dolgotrajno). V večini primerov ga povzročijo virusne okužbe. Stalna hripavost je včasih znak resnejše bolezni.

Akutno vnetje grla

Akutno vnetje grla je začasno stanje, ki ga povzroči čezmerna uporaba glasilk. Lahko je tudi posledica okužbe zgornjih dihal ali hipotermije žrela.

Najpogostejši vzroki akutnega vnetja grla

• virusne okužbe
• čezmerna obremenitev glasilk zaradi govorjenja ali vpitja
• bakterijske okužbe

Kronično vnetje grla

Kronično vnetje grla je posledica dolgotrajne izpostavljenosti dražljivim snovem. Običajno je resnejše in traja dlje časa.

Vzroki kroničnega vnetja grla

• pogosta izpostavljenost škodljivim kemičnim snovem ali alergenom
• refluks (vračanje želodčne kisline v požiralnik)
• pogoste okužbe sinusov
• kajenje ali pogosta izpostavljenost cigaretnemu dimu
• čezmerno obremenjevanje glasilk (npr. pri predavateljih in drugih govorcih)
• glivične okužbe zaradi pogoste uporabe inhalatorjev za astmatike

Stalno hripavost in boleče grlo lahko povzročijo tudi starostne spremembe v obliki glasilk, onkološki procesi in paraliza glasilk.

Kako zdravimo vnetje grla?

• Poskusimo čim manj govoriti.
• Dovolj pijemo.
• Pozorni smo na vlažnost v prostorih, saj centralno ogrevanje in klimatske naprave izsušujejo zrak.
• Bolečino in simptome, kot so draženje in pekoč občutek v grlu ter suho grlo, lahko blažimo z zdravilom Septabene.

Za dober glas

• Ne govorimo na glas in ne šepetamo; glasilke lahko preobremenimo tudi s šepetanjem. Najbolj priporočljivo je, da poskušamo govoriti z enakomernim in mirnim glasom.
• Ne kadimo.
• Ne zadržujemo se v prostorih, kjer je veliko cigaretnega dima ali prahu.
• Pijemo manj kave in ne pijemo alkohola.